februar 16, 2025 Prijava
SI.RISK novice, marec 2017

SI.RISK novice, marec 2017

Št. 5, marec 2017

KAKO BO BREXIT VPLIVAL NA POSLOVANJE?
Dne 29. 3. 2017 je britanska premierka Theresa May sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe, s čimer bo Velika Britanija uradno pričela izvajati postopek izstopa iz Evropske unije. Postopek bo trajal predvidoma dve leti.

Airmic je že decembra 2016 naredil prve ocene možnih učinkov Brexita. Brexit lahko vpliva na podjetja različnih dejavnosti, posebej občutljiv pa je finančni sektor, saj je London glavni finančni center v Evropi. Predvsem z vidika zavarovanj je zelo pomemben prosti pretok storitev (Freedom of Services – FOS). Ker se ne ve, kako bo prosti pretok storitev izgledal po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, je nujno, da se družbe pripravijo in preučijo možne scenarije.
Upravljalcem tveganj tako svetujejo, da naj poskušajo poiskati odgovore na naslednja vprašanja, in sicer:

  • Kolikšen je delež poslovanja z Veliko Britanijo v primerjavi s celotnim poslovanjem?
  • Kakšen vpliv bo imel Brexit na poslovni model?
  • Kako bi manj ugoden trgovinski sporazum vplival na poslovanje z Veliko Britanijo?
  • Kako bo Brexit vplival na dobavitelje in na dobavne verige, kje smo ranljivi?
  • Katere spremembe zakonodaje lahko vplivajo na poslovanje?
  • Kakšne spremembe na področju informacijske tehnologije, storitev v oblaku ter varstva podatkov lahko pričakujemo ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije?
  • Kakšna tveganja lahko pričakujemo pri dogovarjanju bilateralnih sporazumov z Veliko Britanijo?

Čeprav težko podamo jasne odgovore in nas bo negotovost spremljala skozi celoten proces, je izredno pomembno, da smo pripravljeni, saj lahko samo na tak način pravočasno identificiramo tveganja in nato ukrepamo.

Povzeto po: Airmic: Brexit checklist for risk managers: How will it affect your business? (Airmic)

***
Michel Barnier, glavni pogajalec EU za Brexit je 22.3.2017 imel govor pred Odborom EU za regije. Tokrat je prvič izpostavil proces in prioritete pri pogajanjih. Brexit ne bo nevtralen, ampak bo predstavljal neko izredno situacijo s človeškimi, ekonomskimi, finančnimi in političnimi posledicami.
Barnier je izpostavil 5 področij kjer bodo posledice lahko še posebej resne:

  • Več kot štirje milijoni državljanov Združenega Kraljestva (UK) v EU in državljanov EU v Združenem Kraljestvu se bo soočilo z izjemno negotovostjo glede svojega statusa in bodočih pravic;
  • Nastali bodo problemi z dobavo in kroženjem blaga v UK in prekinjene bodo vrednostne verige;
  • Ponovno bodo uvedene carinske kontrole kar bo upočasnilo trgovino;
  • Pričakujemo resne težave v letalskem prometu med EU in UK, ki je zasnovan na politikii »odprtega neba« in bi z izstopom UK lahko ponovno prešel v režim bilateralnih sporazumov;
  • Prekinitev distribucije nuklearnega materiala v UK.

Brexit vsekakor pomeni več tveganja za vse gospodarske subjekte. Pri Brexitu ne gre več za konvergenco predpisov ampak predvsem gre za tveganje njihove divergence, ki lahko ogrozi skupni trg EU. To tveganje se lahko obvlada s pravilnim vodenjem pogajanj o izstopu, s skupno opredelitvijo izstopnih pogojev ter na koncu z dogovorim o nove partnerstvu med EU in Združenim Kraljestvom.

FERMA pozdravlja program za izboljšanje direktive o okoljski odgovornosti
S strani Evropske komisije je bil za obdobje med leti 2017-2020 sprejet triletni program z namenom, da se izboljša izvajanje direktive o okoljski odgovornosti (Environmental Liability Directive – ELD). Večletni program ni pravno zavezujoč, temveč državam članicam EU služi kot smernica za boljšo implementacijo ELD v obdobju omenjenih treh let.
Program sestavljajo trije stebri:

  1. Okrepitev baze s širšim naborom različnih podatkov, ki merijo učinkovitost ELD v posameznih državah članicah EU
  2. Osredotočanje na orodja za izvajanje kot poziv k enotnemu razumevanju temeljnih konceptov direktive
  3. Proučitev dostopnosti do finančne varnosti

V FERMI menijo, da daje Evropska komisija s spoštovanjem načel subsidiarnosti (kadar je lahko problem rešen na državni ravni z enako učinkovitostjo brez posega EU) in sorazmernosti (obseg aktivnosti EU za dosego ciljev le v meri potrebnega) pozitivno sporočilo industrijskim subjektom.

Povzeto po: FERMA welcomes Commission actions to improve ELD implementation

Naravne katastrofe in nesreče, ki jih je povzročil človek v letu 2016
Švicarsko društvo za tveganja je pred kratkim objavilo pregled izgub, ki so nastale zaradi naravnih katastrof in nesreč, povzročenih s strani človeka. Vrednost vseh izgub, ki so nastale zaradi katastrof in nesreč zaradi človeškega faktorja, so bile najvišje od leta 2012.
Ključne ugotovitve v poročilu :

  • Vrednost vseh ekonomskih izgub iz naravnih katastrof ter od človeka povzročenih nesreč je v letu 2016 znašala 175 milijard $,kar je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2015 (94 milijard $).
  • Globalno je znesek škod, ki so bile zavarovane in ki so se zgodile iz naslova katastrof in nesreč so znašale 54 milijard $ v letu 2016, medtem ko so v letu 2015 znašale 38 milijard $.
  • Potresi, nevihte, poplave in požari so povzročili znatno škodo na mnogih geografskih območjih. Že peto leto zapored je Azija utrpela najvišje ekonomske izgube (približno 60 milijard $).
  • Katastrofe in nesreče so v letu 2016 terjale približno 11.000 žrtev, kar je manj kot v letu 2015, ko je le-teh bilo 26.000.

Povzeto po: Natural catastrophes and man-made disasters in 2016 (Swiss Re sigma)

Hekerski napad na banko Tesco Bank
Konec leta 2016 je bila britanska banka Tesco Bank priča hekerskemu napadu. Napadalcem se je uspelo dokopati do 40.000 bančnih računov komitentov in s približno polovice računov pa so izginile različne vsote denarja. Banka je ukrepala tako, da je začasno vsem svojim uporabnikom preventivno onemogočila izvajanje nekaterih transakcij. Napad so po hitrem postopku začeli preiskovati v sodelovanju z državno agencijo za kriminal (National Crime Agency). Podrobnosti o vdoru niso znane, so pa podali nasvete, kako se zavarovati pred takšnimi napadi. Geslo mora biti kvalitetno, močno (takšno, da si ga z lahkoto zapomnimo, a ga je težko uganiti) in ne smemo ga uporabljati pri drugih računih. Priporočljivo je, da na računalniku, telefonu, tablici aktiviramo varnostno programsko opremo, ki nas z elektronsko pošto obvesti o kakršnih koli kršitvah ali nepravilnostih.

Povzeto po: BBC New: Tesco Bank attack: What do we know?

PRIPOROČAMO – strokovno branje:

Swiss Re: Natural catastrophes and man-made disasters in 2016

WEF (World Economic Forum): Advancing Cyber Resilienc (Principles and Tools for Boards)

Novice pripravila: Špela Škofič in Jure Mežnaršič