november 29, 2020 Prijava
SI.RISK novice, oktober 2020

SI.RISK novice, oktober 2020

28. 09. 2020 sta Slovensko združenje za tveganja in zavarovanja (SI.RISK) in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) soorganizirala digitalni dogodek »Državna tveganja v povezavi s Covid-19«.

Na dogodku so sodelovali uveljavljeni in priznani strokovnjaki na svojih področjih. Mag. Darja Žlogar (CMSR), je predstavila metodologijo ocenjevanja državnih tveganj (angl. country risk), ki jo je CMSR razvil pred 30 leti, od takrat pa jo uporablja in nadgrajuje v sodelovanju s prof. dr. Mojmirjem Mrakom, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za medicino, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo) je predstavil oceno, trende in omejevanje tveganja pandemij, prof. dr. Mojmir Mrak (Jean Monnet Chair, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) pa je predaval o vplivu pandemije na gospodarstva in javnofinančno vzdržnost držav.

Predavatelji so na dogodku podali kakovostne in objektivne informacije – glavna sporočila dogodka:

Državno tveganje je širok koncept in predstavlja verjetnost, da vlada ne bo hotela ali pa ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti do tujih kreditorjev. Ta definicija vključuje tako politično tveganje (pripravljenost poplačati obveznosti do tujih kreditorjev) kot ekonomsko-finančno tveganje (sposobnost poravnati obveznosti). Ocene državnega tveganja in pripadajoče kvalitativne analize, ki jih pripravlja CMSR, tako vsebujejo vsa ključna politična (vključno z vplivom pandemij), ekonomska, finančna in bilateralna tveganja ter uporabniku nudijo celovito informacijo o tveganosti določene države, zato so izjemno pomemben pripomoček tako za podjetja kot za banke in zavarovalnice ter nenazadnje tudi za oblikovalce državne politike, zlasti za Slovenijo strateško pomembne izvozne politike. Metodološki pristop ocenjevanja državnega tveganja v CMSR je primerljiv s pristopom velikih bonitetnih agencij (Moody’s, Standard & Poor’s, Fitch), vendar pa CMSR, ob verjetno manjši podatkovni bazi, za razliko od bonitetnih agencij nudi popolno neodvisnost ocene države od države, ki je v primeru bonitetnih agencij tudi naročnik ocene.

Glede na prepletenost sveta je tveganje pandemij tudi v prihodnosti realno. V primeru časovno relativno hitrega razvoja cepiv za omejevanje posledic virusov bomo lahko ohranili približno enak način življenja z določenimi prilagoditvami za življenje in navade ljudi ter gospodarstvo. V primeru, da bi pospešen razvoj cepiva ne sledil uspešno pojavom (novih) virusov ali njihovim mutacijam, bi to zahtevalo precejšnjo prilagoditev življenja in dela ljudi ter strukturne spremembe gospodarstva (in prilagoditev organizacije javne uprave). Uspešnost cepiv je v veliki meri odvisna tudi od odziva našega imunskega sistema na viruse. V vseh primerih pa virusi in njihove mutacije glede na povezanost sveta in življenja ljudi predstavljajo veliko tveganje, ki ga v prvi vrsti lahko uspešno zmanjšujemo in se mu izogibamo sami, s tem da smo odgovorni in sorazvijamo ustrezno kulturo medosebnih odnosov in ravnanj.

Pojav pandemije ima poleg samega vpliva na življenje ljudi tudi izjemen vpliv na gospodarsko dejavnost in s tem na stanje javnih financ. Razvita gospodarstva so se bolj sposobna soočiti z izzivi posledic pandemije in v tem smislu je EU nanje bolj odporna. S povsem drugačno sliko pa se soočajo države v razvoju ob porastu zadolženosti zaradi predhodno ugodnih razmer na finančnih trgih v kombinaciji z rastjo prebivalstva in padcem gospodarske dejavnosti, ki temelji na izvozu surovin in kmetijskih pridelkov. V primerih teh držav je pričakovati rast njihovih pobud za moratorij odplačil ali bolj verjetno odpis dolgov. Slovenija je na posledice pandemije z javnofinančnega vidika v bistveno boljšem stanju kot v primeru prejšnje svetovne finančno-gospodarske krize, seveda pa je vzdržnost spopadanja s posledicami pandemije časovno omejena.

Predavateljem se zahvaljujemo za njihove predstavitve, udeležencem pa za njihovo udeležbo in vsa posredovana vprašanja.